Za online programe (spletna usposabljanja), kjer dogaja … znanje za rezultate in najboljša virtualna učna izkušnja!
Ne glede na to, ali svoje udeležence vodiš po poti osebne rasti, zagotavljaš tehnične treninge ali treninge mehkih veščin ali pa oblikuješ njihov mindset … Vse, kar šteje je – ali jih pripelješ do rezultatov (tudi na daljavo) in kakšno izkušnjo jim pri tem zagotoviš!
Hojla, Maruša tukaj,
glej, tvoji udeleženci si zaslužijo kvaliteto. In kvaliteta v online izobraževanju se ne šteje v urah/ količini materiala, ki si ga pripravil za svoje udeležence.
Prav tako se kvaliteta online programov ne šteje v znanju, ki ga ti imaš (je pa le-ta predpogoj) ali kilometrini opravljenih predavanj in delavnic “na terenu” (čeprav vsekakor pripomore k dobremu online nastopu in jasnostni sporočil).
Kvaliteta in posledično zadovoljstvo udeležencev v online programih se šteje po tem, kako dobro znaš ti predati svoje znanje virtualno (preko spleta, preko ekrana) in kako uspešno znaš pomagati svojim udeležencem pri doseganju njihovega (učnega) rezultata – na daljavo.
1. Vsaka virtualna učna izkušnja še ni dobra izkušnja
Samo to, da posnameš video izobraževanje (spletni tečaj ali vsebino za voden online program) samo po sebi ne prinaša dobre virtualne učne izkušnje. In samo to, da nekaj izvedeš online (na primer eDelavnico v živo ali voden online program), samo po sebi še ni dovolj za doseganje rezultatov.
V bistvu si s slabo narejenim spletnim tečajem ali s slabo izvedenim spletnim izobraževalnim programom lahko narediš več (poslovne) škode kot pa koristi!
Kaj je torej tisti X faktor, tista dodana vrednost, ki spremeni povprečno (ali celo slabo) virtualno učno izkušnjo v nadpovprečno ali vsaj dobro (ker je to itak stvar razvoja – tebe in tvojega programa – in je torej vedno prostor za izboljšanje. 😉 )?
X factor: a variable in a given situation that could have the most significant impact on the outcome.
Če smo že začeli s črko, pa se poigrajmo s črkami še malo, predvsem za to, da si bomo lažje zapomnili celotno zadevo (mimogrede, temu se v poučevanju reče mnemotehnika).
1.1 X – kot eXperience
V tehnološkem svetu s črko X označimo besedo eXperience – izkušnja. Konkretneje user experience oz. uporabniška izkušnja, ki jo označimo z UX.
User experience – the overall experience of a person using a product such as a website or computer application, especially in terms of how easy or pleasing it is to use.
Če prevedemo to na naše spletne izobraževalne dogodke, to torej v našem primeru označuje splošno izkušnjo, ki jo dobijo naši udeleženci, ko pridejo v stik z našimi eDogodki (online programi) – ko sami predelujejo eTečaj, ko soDelujejo v vodenem online programu … Gre za celoten spekter elementov, ki gradijo uporabnikovo izkušnjo: kako enostavno in uporabniku oz. udeležencu prijazno je rokovanje in celostna izkušnja z našimi programi
Welcome to a new era of business in which your brand is defined by those who experience it. […] Prioritize user experience design to deliver remarkable service worth sharing. ~ iz knjige X: The Experience When Business Meets Design
1.2 XD – kot eXperience Design
Naša vloga, torej vloga izvajalcev, je, da oblikujemo (dizajniramo, načrtujemo) dobro virtualno izkušnjo za našega udeleženca, ki pa je sestavljena iz več elementov. Poglejmo jih.
2. Kateri elementi tvorijo dobro uporabniško izkušnjo v primeru spletnih izobraževalnih dogodkov?
V virtualnem UČNEM okolju (recimo mu eOkolje), je tako experience design sestavljen iz 3-eh pod-Dizajnov:
XD = ID + LXD + VD
- ID: instructional design (oblikovanje učne strukture, učnega načrta – korakov – ki vodi do rezultata)
- LXD: learning experience design (oblikovanje učnega popotovanja, celostnega doživetja, izvedbe v eOkolju)
- VD: visual design (vizualno in grafično oblikovanje trening materialov, tj. videov oz. video prezentacij)
Da na hitro orišem razliko med njimi, lahko to primerjamo s pripravo turistične izkušnje:
- pri ID najprej naredimo itinerar, načrt: tehničen načrt poti, krajev, ki jih bomo obiskali, znamenitosti, ki jih bomo videli, upoštevamo tehnične zadeve, ki jih imamo na voljo oz. ki jih potrebujemo (na primer prevoze – ali imamo na voljo letalski prevoz ali kak drug prevoz ipd.)
- pri LXD poskrbimo za doživetje, izvedbo: v kakšne hotele jih bomo nastanili, kakšne avionske povezave (nizkocenovci ali redna linija …), kakšen bo animacijski program in podobno
- pri VD poskrbimo za prezentacijo: kako jim bomo prikazali posamezne kraje in znamenitosti, kako jim bomo predali sporočilo (na primer kako bomo predstavili zgodovino kraja) … lahko jih dodatno oskrbimo še z zemljevidi, katalogi, dodatnimi viri …
Pa poglejmo vsakega posebej, zakaj je pomemben, kaj točno pomeni in kako se ga lotiti.
2.1 ID – kot Instructional Design: struktura
Načrt korakov, procesa izvedbe, ki peljejo udeleženca k rezultatom
2.1.1 Zakaj je to pomembno:
udeleženci pridejo do nas in naših eDogodkov, da bi nekaj dosegli ( = rezultat: neka sprememba, nekaj znali narediti, spremeniti), zato morajo biti naši eDogodki oblikovani tako, da vodijo do rezultata, da poženejo ljudi v akcijo (samo z informacijami brez akcije se ne da nič spremeniti).
Hkrati je dobro, akcijsko zasnovan eDogodek tudi prvi korak v dobrem oblikovanju učne izkušnje (LXD), saj tako postane bolj motivirajoč za udeležence in ga z veseljem predelujejo – četudi je online in četudi ga udeleženec predeluje sam.
2.1.2 Kaj je pravzaprav to:
to je pravzaprav načrt, kako boš udeleženca pripeljal od točke A (kjer je sedaj) do točke B (kamor mora priti). Gre za to, da definiraš korake ali področja, ki jih mora udeleženec obvladati.
Največja past tega načrta je, da ga narediš premalo praktičnega – da vsebuje predvsem informacije zakaj je nekaj pomembno in kaj je treba vedeti … premalo pa samih navodil, inštrukcij (instructional), kako se tega lotiti.
Hkrati je v online svetu (ko z udeležencem nista skupaj) lahko dodatna ovira tudi to, da nekatere stvari ne delujejo tako, kot si jih vajen “na terenu”, zato je potrebna adaptacija in mogoče nekoliko drugačna struktura. Predvsem pa gre za to, da znamo pisati za ekran, znati podajati informacije preko zaslona, znati primerno strukturirati (video) lekcije ipd.
2.2 LXD – kot Learning eXperience Design: izvedba
Celostno virtualno doživetje, ki ga ima naš udeleženec z nami in našim eDogodkom. Ko imamo načrt, moramo namreč poskrbeti za to, kako ga bomo izvedli.
2.2.1 Zakaj je to pomembno
Naši udeleženci so na daljavo: nimajo nas neposredno ob sebi, da bi nas v katerem koli trenutku pocukali za rokav. Morda niso (še) tehnološko toliko napredni, da bi obvladali vsa orodja. Morda imajo izzive s tem, kako se organizirati z učenjem in delom “na daljavo”.
Hkrati jim (v nasprotju z nami) naši programi niso ravno center vsega sveta v danem trenutku, zato morda pozabijo, kam smo naložili tisto datoteko, kaj smo jim naročili na začetku programa itd. Poleg vsega je komunikacija na daljavo drugačna!
Zato je osnovno pravilo, da nikoli ne kopiramo tistega, kar deluje “na terenu” v enaki obliki tudi online. (Primer: če imamo na terenu 16-urno delavnico, je velika verjetnost, da je ne bomo mogli samo prenesti online in narediti 16-urni eDogodek v živo, ampak morda razbiti na več krajši eDelavnic v živo + posneti določen del vsebine + mogoče zagotoviti še coaching/mentorski suport).
2.2.2 Kaj to sploh pomeni
Naša naloga je torej, da tisto, kar smo definirali v načrtu (instructional design, ID), sedaj prevedemo v najboljšo možno virtualno učno izvedbo.
To vključuje:
- kaj bomo posneli – kaj bomo izvedli v živo (na daljavo ali morda na terenu)
- kam bomo naložili materiale in kako bomo omogočili dostop do njih (v eUčilnici ali preko mejlov, v lastnem sistemu ali najetem sistemu, v celoti takoj vse ali postopoma)
- kako bomo udeležencem na voljo za suport (kje se bo odvijala komunikacija, kako nas bojo lahko povprašali za dodatna navodila)
- kako bomo komunicirali z udeleženci in kako bomo omogočili njim, da komunicirajo z nami (jim bomo na voljo 24 ur na dan ali samo ob določenih dneh)
- kako enostavna bo navigacija po programu za njih (velja predvsem za daljše programe, ko udeleženci predelujejo vsebine skozi daljše obdobje – jih bomo opozarjali na nove vsebine ali bomo naredili to avtomatsko ali …)
- kako bomo upravljali oddajanje nalog/ izzivov in kako jih podprli pri podajanju povratnih sporočil (feedbacka) na opravljene izzive
- in še veliko drugih vprašanj …
2.3 VD – kot Visual Design: vizualno – tehnična dodelava
Grafični elementi in vizualna podoba video in drugih materialov, ki so osnova našega online programa.
2.3.1 Zakaj je to pomembno
Spletni programi – ne glede na vrsto: eTečaji za samostojno učenje, eDelavnice v živo ali pa moderirani/vodeni skupinski online programi – se odvijajo preko spleta. Naš glavni medij pri prenašanju sporočila (podajanju znanja) je torej video. Video nadomešča oz. recimo raje – prevzame – v tem primeru našo prezenco (našo prisotnost), našo neverbalno komunikacijo, naše podajanje znanja. In da bo didaktično, izobraževalno učinkovit, mora biti tako tudi zasnovan.
Na eDogodkih nimamo popravnega izpita – ne moremo videti, ali nekdo nečesa ni razumel. To moramo preprečiti v naprej in poskrbeti, da je naše video izobraževanje res razumljivo, da so sporočila ustrezno vizualno podprta. S tem bomo ne eni strani podprli naše udeležencu, da bo naše izobraževanje bolj razumljivo pa tudi bolj motivirajoče in zanimivo.
2.3.2 Kaj to sploh pomeni
To pomeni v prvi vrsti predvsem to, da znamo izbrati ustrezen način prezentiranja vsebine. Poleg precej pogoste “govoreče glave”, kjer je prezentator na ekranu zgolj s svojim glasom in stasom (ali le obrazom), imamo na voljo številne druge formate – prezentiranja prosojnic/ slik, bela tabla (klasična bela tabla ali s pomočjo grafične tablice), prikaz s ptičje perspektive (Point of View), demonstracija v prostoru …
Zahvaljujoč sodobni tehnologiji, nam je vsa oprema, ki jo potrebujemo za tovrstno snemanje na voljo za nekaj deset evrov oz. v skupnem za manj kot 200 evrov – odvisno, kaj že imamo in koliko si želimo “privoščiti”.
In čeprav je snemanje in oprema prva skrb marsikaterega posameznika, je v prvi vrsti potreben torej dober vizualni dizajn, poglejva nekaj primerov:
- govoreča glava, ki je posneta v primernem okolju in dodatno podprta z ustreznimi pripisi in slikami (ne, to ni zgolj tvoj logo)
- prosojnice, ki niso od vrha do tal popisane s tekstom, temveč ustrezno vizualno dodelane
- odstranjeni ali pa pohitreni vsi deli posnetkov, ki so bodisi neproduktivni ali prikazujejo nekaj, kar ni potrebno prikazati
- upočasnjeni vsi deli posnetkov, ki zahtevajo več gledalčeve pozornosti
- dodelan nastop pred belo tablo ali smotrna uporaba grafične tablice
- primerno podana navodila za izzive/ naloge
- …
Kako ti lahko pomagam, da bojo tudi tvoji online programi čim bolj učinkoviti, predvsem pa – da jih dejansko tudi (čim prej) narediš?
Če veš, da je to veščina, ki jo potrebuješ usvojiti sam, ti je na voljo spletni program (za samostojno učenje ali individualno mentorstvo) Spletni edukator. Z njegovo pomočjo lahko korak za korakom kreiraš svoj prvi/novi/prenovljeni spletni izobraževalni program (in vanj vneseš vse zgoraj navedene “pomembne malenkosti”) ali pa program preDelaš za vajo in tako usvojiš principe in načine kreiranja in moderiranja online programov.
V kolikor pa iščeš rešitve “da bo čim prej in tem bolje narejeno”, pa pokukaj v rubriko eDogodek.si storitve in poglej, če najdeš ustrezno zase. Ali pa mi piši na marusa@eDogodek.si in povej, kaj potrebuješ in te usmerim dalje.
Še to: metodologija dela, ki sem jo razvila na podlagi več kot 10 let dela eLearning industriji (7 let dela v korporativnem okolju in 4+ leta v lastnem eduBiznisu) je primerna in tudi preverjena v različnih okoljih.
