InterAkcija deluje tudi v izobraževanjih na daljavo (v živo), a zahteva premik v načinu prenašanja znanja

Izobražujete svoje stranke ali pa sodelavce oz. zaposlene in interAkcija na daljavo (ko ste v živo) kar ne steče? Udeleženci se ne odzivajo ali pa so ti odzivi bolj “mlačni” in zgolj občasni? SoDelovanje med udeleženci ne steče, kot bi si želeli? Ali pa – najhuje – so se odklopili (fizično ali samo mentalno) in vas sploh ne poslušajo?

Rešitev je preprosta: premik v načinu prenašanja znanja.

Velikokrat slišimo kakega izvajalca reči, da na daljavo ni interakcije ali pa da ne steče tako, kot na klasičnih izobraževanjih na terenu (on-site, ang.). Res je!

Interakcija preko spleta oz. na daljavo se ne zgodi sama od sebe. Treba jo je načrtovati, spodbuditi in suportirati.

Res je tudi, da to zahteva kar nekaj dodatnega dela (dodatnega v primerjavi s tem, kar smo bili vajeni na terenu).

Je pa res tudi, da se vam bo časovno hitro povrnilo, saj s smotrnim načrtovanjem interaktivnosti in pa s premišljenim izborom digitalnih orodij, ki nas pri tem lahko podprejo, lahko kaj hitro pridemo do tega, da interaktivnosti, ki smo jih načrtovali in pripravili enkrat, recikliramo (ponovno uporabimo = re-use, ang.) znova in znova.

Za uspešen online izobraževalni pristop naredimo premik iz “jaz” v ti oz. vi

Če želimo na spletnih delavnicah v živo doseči res tisto pravo interaktivnost, je treba najprej narediti en velik premik. 

Poučevanje na daljavo zahteva premik iz “teacher-centered” na “learner-centered” pristop.

V praksi to pomeni, da ko kot izobraževalci poučujemo svoje stranke, sodelavce, zaposlene … ne smemo biti v vlogi klasičnega učitelja. Učitelja, ki samo podaja svoje znanje, informacije.

Če želimo uporabiti sodobne pristope, potrebujemo tudi sodobnejši način poučevanja: to je poučevanje, prenos znanja, ki je usmerjen na našega “učenca” (jasno, v izobraževanju odraslih jim nikoli ne rečemo učenec, temveč so to udeleženci ali kvečjemu v bolj formalnih programih študentje).

Še bolj preprosto in figurativno povedano je: stopite dol z odra in nehajte predavati (podajati informacije). Stopite med udeležence in jih pripravite, da začnejo sami razmišljati ter so drug drugemu učitelj!

To vam bo – obljubim – v spletni (pa tudi klasični) obliki poučevanja prineslo veliko več zadovoljstva, saj boste udeležence naravno postavili v situacijo, ko bojo soDelovali. S tem bo lažje stekla vsa interAkcija, vi kot izvajalec boste dobili nazaj več odziva. Vaši udeleženci pa bojo rezulate (cilj učenja) dosegli hitreje ter bolj trajno! 

Kaj točno pomeni, da se osredotočimo na udeleženca?

Najprej naj poudarim, da četudi smo se premaknili iz “mi” v “oni”, še vedno velja, da smo kot izvajalci odgovorni za naš izobraževalni proces. Še več – ostajamo “glavni”. Spremeni se samo naša vloga – iz klasičnega učitelja, ki stoji pred katedrom in prenaša informacije naprej, se prelevimo bolj v facilitatorja (olajševalca in spodbujevalca) izobraževalnega procesa ter mentorja ali coacha

Tako je naša glavna odgovornost, da odgovorimo na vprašanje, kako bomo organizirali izobraževalni proces, da bomo zagotovili, da

  1. udeleženec lahko učinkovito soDeluje* z nami, torej z izvajalcem
  2. udeleženec lahko učinkovito soDeluje z drugimi udeleženci v programu
  3. udeleženec lahko učinkovito soDeluje (je v interakciji) z vsebino

*v slovenščini ne najdem drugega ustreznega glagola kot soDelovati – ta vključuje tako interakcijo kot tudi komunikacijo in odzive in sovplivanje (to communicate with or react to each other, ang.).  

Kaj to pomeni v praksi na eDelavnicah (webinarjih) v živo?

Ok, najprej še ena stvar: to, kar sama poimenujem z eDelavnice v živo, mnogi rečejo webinar. Oziroma skupinsko srečanje, predavanje preko Zooma (ali Webexa ali kakega drugega videokonferenčnega sistema). Vendar pa je v osnovni definiciji za webinar značilno, da gre za enosmerno komunikacijo.

Predavatelj in udeleženci so resda v živo skupaj, v istem času, vendar pri webinarju govori in prezentira predvsem izvajalec – skratka tipičen teacher-centered pristop.

Če torej želite interakcijo, morate v learner-centered pristop, ki pa tako nima več oblike webinarja (enosmerne komunikacije od izvajalca k udeleženem), temveč postane eDELAvnica. In kot že ime samo nakazuje, je poudarek na DELU, soDELOVANJU.

Poglejmo torej, kako v praksi izgleda tale pristop, ki v ospredje daje naše/ga udeležence/udeleženca. 

InterAkcija z izvajalcem ali Komunikacija online je drugačna

Gotovo ste že doživeli (kot izvajalec ali pa kot udeleženec) kaos na kakem spletnem sestanku ali delavnici – ko naenkrat vsi začnejo govoriti drug preko drugega. Ali pa druga stran: ko izvajalec vsake toliko zastavi tisto klasično “je še kako vprašanje”, na drugi strani pa dolga, mučna tišina.

No, zato je treba v prvi vrsti obvladati komunikacijo na daljavo. Najprej ti kot izvajalec – nato pa primerno voditi pri uporabi tudi svoje udeležence

Resda gre v prvi vrsti (ali na prvi pogled) predvsem za tehnično poznavanje orodij, ki so nam na voljo v Zoomu (gumbi Mute, emotikoni za bogatejšo komunikacijo, neverablni feedback za hitre odgovore, klepet).

A bistveno je, da to komunikacijo načrtujemo – da vemo, kdaj je smiselno, da smo vsi z odprtimi mikrofoni (če je to sploh primerno za dano situacijo) in kako usmerimo udeležence, da se odzovejo v taki situaciji, kjer lahko hitro nastane kaos. Oziroma da znamo s pravimi vprašanji ter nato z uporabo pravih orodij spodbuditi, da se udeleženci odzivajo, četudi imajo zaprte mikrofone.

Morda se taka zadeva, kot je komunikacija, zdi nekaj smešno enostavnega. A je najpomembnejša osnova dobro facilitiranega izobraževalnega procesa

Zato je pomembno, da jo ustrezno načrtujete ter si vzamete časa, da zanjo oz. nanjo ustrezno pripravite svoje udeležence.

InterAkcija med udeleženci ali Spletni izobraževalni dogodek je socialen (družaben) dogodek

Od nekdaj že velja, da se ljudje lahko največ naučimo drug od drugega. In ko smo preko spleta, na daljavo, ni treba, da je temu kaj drugače.

Odrasli udeleženci imajo mnogo znanja, izkušenj. Predvsem pa si (po teorijah izobraževanja odraslih) želijo biti vključeni v svoj izobraževalni proces.

Če dela v parih, trojkah ali (manjših) skupinah ne koristite pri svojem “terenskem” delu, vam pri eDelavnicah v živo to resnično priporočam.

Na ta način boste rahlo razbremenili sebe, se – tako rečeno – malo spočili med daljšimi delavnicami. Hkrati pa boste pri udeležencih dvignili energijo, saj bojo (če so slučajno vmes že malo zaspali) na tak način spet malo vklopili možgančke in ogreli glasilke.

Kako organizirati delo po skupinah na daljavo? Vsak dober ali pa, recimo – za spletna izobraževanja primeren videokonferenčni sistem – ima tako imenovane break-out sobe. To so tako imenovane pod-sobice, v katerih udeleženci lahko diskutirajo, delijo ekran, pišejo na belo tablo (tisto vgrajeno v videokonferenčni sistem ali dodatno, zunanjo).

Izvajalci se velikokrat ustrašijo, da je to ena komplicirana stvar. Tele pod-sobice. Je pa v resnici tako, da odpreti sobice ni zahtevno – za enostavno delo je potrebno samo vpisati število sob in pritisniti gumb “open all rooms”. Enostavno, kajne?

No, a preden pošljemo naše udeležence delati po skupinah, je bolj bistveno, da vemo, kaj bojo v sobah počeli, da jih opremimo z napotki ter da poskrbimo za vsa digitalna orodja, ki jih bojo morda ob tem potrebovali za zapisovanje.

Tukaj že prvič govorimo o tako imenovanih facilitatorskih metodah in tehnikah. Te nam prinašajo številne načine, na katere lahko udeležence razdelimo po skupinah in jih s pravimi vprašanji in primeri spobudimo k soDelovanju.

Seveda so ob tem pomembne še številne male malenkosti, kot so ustrezno zapisovanje idej, povzemanje idej posamezne skupine, končno grupiranje vseh idej in podobno.

Preko tovrstnega načina dela izvajalec (eFacilitator) pripelje udeležence do vsebine. Vsaka vaja, aktivnost, je tako gradnik v usvajanju vsebine.  

InterAkcija z vsebino ali Vodilo pri spletnih izobraževalnih dogodkih naj bo “aktivnost namesto pasivnost”

Spečega ne moremo prisiliti, da govori (vsaj ne kaj smiselnega 🙂 ).

Tako od ljudi, ki so (mentalno ali celo fizično) odtavali z vaše eDelavnice ne morete pričakovati, da se bojo odzivali, vas spraševali, z vami soDelovali.

Zato je ključno, da svoje eDelavnice načrtujete tako, da so ljudje čim bolj vključeni (engagament, ang.). Največji izziv je to pri tistih delih, kjer je vseeno treba prenesti tudi del vsebine, informacije … teorijo.

Jasno je, da ko gre za izobraževanje, moramo kot izvajalci vsake toliko časa stopiti tudi v čevlje »tistega, ki ve« in odpredavati ali pojasniti določene zadeve.

Pa vendar bodite pozorni, da ko smo na daljavo, da so ti deli kratki, predvsem pa da – kot smo že omenili – vključujejo tudi udeležence. To ne pomeni, da morajo udeleženci ves čas nekaj delati. Vključimo jih lahko tako, da jih povabimo k razmisleku (lahko sami pri sebi). Da jim z določenimi elementi prikličemo posamezne občutke ali spomine (če je vaša tematika taka). Tudi vključevanje aktivnosti ne pomeni vedno samo, da morajo nekaj delati v klasičnem pomenu – to so lahko preprosta »dela«: kaj zapisati (sami pri sebi), kaj povzeti (na glas ali v pisni obliki), kaj povedati (tudi ob zaprtem mikrofonu) …

Vodilo naj vam bo: »Let me think, feel, do«

»Povej mi, a bom pozabil. Pokaži mi in se bom morda spomnil. Dovoli, da naredim, pa bom znal«

Gotovo ste že slišali tale stavek, ki se v taki ali drugačni obliki prenaša še iz časa Konfucija, pripisujejo ga tudi B. Franklinu. Kakor koli že, že od nekdaj je torej znano, da je vključenost in interAkcija (soDelovanje) ključ do uspešnih izobraževanj.

V spletni obliki pa vključenost postane še toliko bolj pomembna, saj nas od tega, da nam udeleženec pobegne (fizično ali le mentalno) ne ločujejo »trije metri do vrat« pač pa zgolj en klik.

In če zaključim v stilu tele zadnje misli:

  • pravkar sem vam povedala kar nekaj namigov, kako tudi na daljavo narediti spletne delavnice v živo interAktivne
  • na spletu si lahko ogledate kar nekaj tehničnih rešitev, kako izpeljati posamezne komunikacijske in (e)facilitatorske tehnike na daljavo
  • a največja dodana vrednost je gotovo v tem, da vse to pre-izkusite sami.

Zato smo v sodelovanju z Olos Inštitutom, ki skrbi za celostni razvoj trenerjev mehkih veščin, facilitatorjev in coachev razvili program »eFacilitator: veščine spletne facilitacije v živo«, kjer vam omogočimo, da v 5-ih srečanjih

  • izkusite številne facilitatorske tehnike kot udeleženci
  • ter jih nato v varnem okolju pre-izkusite tudi kot eFacilitatorji.

Ob tem pa seveda raziskujemo tudi številna tehnična orodja in se urimo v obvladovanju videokonferenčne tehnologije.

Tagged with: