Iz moje prakse: priprava 21-dnevnega online programa in kako sva s stranko posimplirali proces snemanja vsebin

 

Tokrat delim izkušnjo iz moje prakse, kako sva s stranko pripravili program s področja osebne rasti in duhovnosti. Gre za program v skupnem obsegu malo manj kot 20 andragoških ur. Od tega je dobra polovica ur zahtevala pripravo predposnete vsebine, kar je kar velik zalogaj za izvajalca, ki mora vse to posneti. Pa vseeno je s pravim načinom snemanja to uspelo v manj kot tednu dni.

Ok, naj najprej orišem zadevo, za kakšen program gre

S stranko sva namreč kar nekaj časa posvetili temu, kako točno naj tak program izgleda: naj bo to popolnoma avtomatiziran program (to, kar poznamo pod ‘spletni tečaj’), ki je sicer prikladen format (ker po tem ko ga posnameš, z njegovim izvajanjem praktično nimaš nič dela).

Ali pa naj bo to zelo bogata pre-izkušnja za udeležence – veliko dela, veliko soDelovanja, veliko interAkcije z udeleženci in med njimi. Tak stil je privlačen, ker zlasti tisti izvajalci, ki imajo mogoče vsebine s področja osebne rasti, lahko ohranijo zelo visoko stopnjo interakcije z udeleženci (lažje navežejo stik, pridobijo več zaupanja ipd.). A ta varianta zahteva veliko, res veliko angažmaja na strani izvajalca tekom same izvedbe programa. Tega pa eduPodjetnica zaradi vseh ostalih tekočih obveznosti pač ni mogla investirati.

No, pa sva brejnstormali …

in prišli do srednje variante: program, kjer je vsebina sicer pripravljena v naprej (torej zavtomatizirana), del pa zapolniva še s spletnimi srečanji v živo (niso ravno interAktivne eDelavnice, temveč bolj “follow-up srečanja”) med samim potekom programa.

Hkrati sva se zelo posvetili tudi vprašanju oz. izkušnji udeleženca (na to plat izvajalci dostikrat pozabijo). Glede na to da je program precej intenziven – skoraj mesec dni morajo delati vsakodnevno, sva morali zagotoviti, da je vsebine ravno prav – toliko da se splača vsak dan pokukati v spletno učilnico in toliko da udeleženca ne obremenimo, da dela več ur vsak dan. Hkrati pa ga moramo znati dobro motivirati (da ima razlog, da se vsak dan znova vrača v spletno učilnico). 

Vidiš – čeprav gre za spletno izobraževanje in se večina najprej ubada s tem, kako to TEHNIČNO izvesti (no, tudi midve sva tako začeli, ker je eduPodjetnica do mene prišla z željo po “tehnični pomoči”), sva se v resnici morali najprej prebiti skozi čisto preprosta vprašanja:

  • kako naj program izgleda,
  • kako in koliko naj udeleženci soDelujejo …
  • kaj kot izvajalec sploh želim doseči.

Od ideje do … priprave materialov (video izobraževanj in delovnih listov)

In potem je prišel tisti tehnični del, ki se ga večina ustraši – snemanje. Čeprav gre v tem primeru za osebo, ki je zelo (ampak res – zelo) domača s snemanjem, je bil tudi njen pomislek nekako v stilu ‘uf, koliko dela’ (ja, za skoraj 1-mesečni program se, reci in piši, nabere kar za več kot 10 ur posnetkov).

Tukaj sem jo prosila, naj mi zaupa – in sem jo vodila skozi proces, ki sem ga tudi sama dobro preizkusila za snemanje spletnih tečajev in ki res zagotovi, da gre vse skupaj hitreje.

In res, večino materiala ji je nato uspelo posneti v točno toliko urah, kolikor traja sam program, urejanja (editiranja/ montaže) materialov pa je bilo minimalno. Tukaj sem ji tudi vskočila na pomoč s tehnično dodelavo video posnetkov, da se je ona lahko posvetila vsebini. 

Od priprave materialov do izvedbe

In potem … ne, ne, ni še dan D. Vse morava še nekam postaviti. Pri njej ni bilo dileme – če želi profesionalen pristop, predvsem pa  čim bolj tehnično enostavno upravljanje, potrebuje profesionalno spletno akademijo.

Táko, kot jo uporabljajo številni eduPodjetniki po svetu.

  • Kjer ni potrebno študiranje, kaj taka platforma sploh potrebuje, kako naj deluje …
  • In ni potrebe po nobenem računalničarju, da vse to postavi.
  • Ker ni potrebno odkrivanje tople vode: ker vse to že obstaja in je pripravljeno – točno tako, kot potrebuješ.

In za res solidno ceno!

In ker res olajša veliko dela – v njenem primeru, na primer, vsa zadeva (razen 3-eh eSrečanj v živo ter občasnega animiranja v dodani Facebook skupini) teče avtomatizirano. Tako eduPodjetnica lahko nemoteno opravlja svoje ostale mentorske in svetovalne storitve dalje tudi medtem, ko se izvaja njen program.

In, ja, prišel je dan D – začetek programa. Kako narediti ‘happening’ (slavnostni dogodek), čeprav gre za spletno izobraževanje … o tem pa kdaj drugič. 😉

In kaj pravijo udeleženci ter poročilo v eAkademiji?

Skratka, prvi vtisi več kot 30-ih udeležencev so bili totalno pozitivni. Premagali s(m)o vse tehnične ovire (tudi na to moraš paziti kot eFacilitator, da morda niso vsi tvoji udeleženci tehnološko že toliko napredni … a bi bilo škoda jim ne omogočiti take izkušnje in jih opogumiti, da usvajajo znanje na sodoben način).

Blizu 70 % jih je program tudi dejansko v celoti predelalo! (Jap, to ni tako samoumevno v programih, ki se odvijajo online). In to, da lahko dejansko v številkah (ok, odstotkih) preveriš, kako udeleženci napredjujejo, je gotovo ena od velikih prednosti profi spletne platforme.

Tako lahko sproti preveriš, kje so udeleženci in da pravočasno vskočiš, če ugotoviš, da zaostajajo.

Moje prerokovanje ali – najbolj spregledana priložnost na slovenskem trgu izobraževanj

Priznam, ta izkušnja mi je dala zagon, da so vodeni (ali vsaj pol-avtomatizirani) online programi prava smer tudi pri nas, v Sloveniji.

Ne gre zato, da so pri nas majhne razdalje in da če jaz (kot izvajalec) lahko pridem iz MB v LJ ali KP, bo pa tudi udeleženec prišel iz kjer-koli že do kamor-koli že.

  • Gre enostavno za to, da na tak način lahko odpremo več priložnosti.
  • Gre za to, da je tak način enostavno primernejši za določene oblike usvajanja znanja (in za nekatere pač neprimeren).
  • Gre za to do, da s tem lahko osvobodimo tudi sebe (predstavljaj si, da bi se morala tale moja stranka in vseh njenih 30 udeležencev vsak dan nekam odpeljati, si vzeti čas za pot, in izvesti zadevo tudi če se mogoče tisti dan ne počuti najbolje, bi dan raje preživela kako drugače ali pa bi morala zavrniti katero od poslovnih priložnosti, ki morda vskočijo vmes ravno, ko bi imela izobraževanje).

Če se že vračamo nazaj k preprostosti, k manj izgorelosti … izkoristimo tudi priložnost za več preprostosti v izobraževalnem, coaching, svetovalnem eduBiznisu.

Imamo srečo, da imamo sodobno tehnologijo, ki nam omogoča, da lahko soDelujemo tudi na daljavo. Ne spreglejmo te priložnosti.

 

Kje in kako začeti? 

Če šele raziskuješ svet spletnih izobraževalnih dogodkov in šele ugotavljaš, ali je to to, lahko nekaj več informacij najdeš v BREZPLAČNI Mini eŠoli eIzobraževanja.

Za konkretnejši suport pa pobrskaj po eDogodek.si rešitvah:

 

Fotka avtorja Free-Photos s spletnega mesta Pixabay