Kako na spletnih delavnicah poustvariti energijo, ki smo je vajeni na klasičnih delavnicah?

Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo tako radi dogodke “v živo”? Mislim na tiste dogodke, ki se odvijajo “v živo na terenu”.

Kaj je tisto, kar naredi tak dogodek v ŽIVo?

Sama bi rekla, da je to ENERGIJA dogodka.

  • energija, ki jo kot udeleženci občutimo s sodelovanjem s z drugimi udeleženci takega dogodka;
  • energija, ki jo kot izvajalci občutimo, ko prejememo odzive s strani udeleženecev …

V animiranem videu, ki ga z vami delim na koncu članka, sem temu rekla tudi kar IZKUŠNJA. Ko nekaj doŽIVimo.

Izkušnja in občutenje pa niso stvari, ki so vezane na “lokacijo”, na nek specifičen prostor. Vezana so na doŽIVetje! Vezana so na to, da smo v nek proces VKLJUČENI, smo del njega in ga posledično bolje občutimo.

Ko smo na dogodku nekje na lokaciji, pač ne moremo ne-biti del nekega dogodka. Razmere nas prisilijo, da postanemo del tega. (Podobno je lahko tudi obratno – ko smo nekje na lokaciji, pa se kar ne moremo vživeti, ker morda nismo “prave volje” ali zaradi česa drugega …).

Zakaj potemtakem naši spletni dogodki (webinarji, predavanja in podobno), ki so prav tako v živo, ne prinesejo vedno tega občutka?

Sama bi rekla, da zato ker je večina spletnih dogodkov narejena tako, da so enosmerni. Da gre za prenos znanja, informacij s strani predavatelja do udeležencev. Ker so udeleženci pasivni in niso vključeni.

  • Tako predavatelj dobi nazaj bore malo odzivov – morda sem pa tja kak komentar, všeček, in tako ne dobi “nazaj energije”.
  • Udeleženci pa delujejo neodvisno od drugih – ne soDelujejo in tako ne dobijo, ne začutijo energije od drugih udeležencev.

Kaj pa če vem povem, da je vse to možno občutiti, dobiti tudi na srečanjih v živo a na daljavo?

Kako? Treba je obrniti proces in ne razmišljati o tem, kaj moramo udeležencem povedati, pokazati, narediti MI, pač pa oblikovati proces tako, da proces soOblikujejo ONI.

Iti moramo torej iz delam, govorim (samo) jaz v (delajo, govorijo) oni.

Kako to narediti?

Ja, ni enostavno, če sam še nimaš take izkušnje v online okolju. Vem, da si ni enostavno predstavljati, kako to izpeljati, še posebej če ne poznaš hkrati tudi tehnik in metod, ki spodbudijo in omogočijo, da se to zgodi. In vem, da ni enostavno, ker je poleg vsega na daljavo tudi komunikacija in soDelovanje (na primer skupno zapisovanje) drugačno in ker moraš pri tem vključiti še različna eOrodja.

Vendar se da! Tudi če je morda vse, kar trenutno znaš v videokonferenčnem okolju samo to, da znaš šerati ekran ali svojo sliko in povprašati udeleženci, da kaj zapišejo v klepet, nisi daleč od tega, da bi lahko tudi sam izvajal visoko interAktivne spletne delavnice, sestanke in druge oblike skupinskih srečanj, kjer želiš, da pride do sinergije v soDelovanju.

 

Poglej si risanko, da vidiš nekaj preprostih primerov, kako lahko sam s preprostimi, malimi spremembami v pristopu nastopu ustvariš čisto drugačno energijo in drugačno doŽIVETJE.

 

 

Tagged with: